Kje zdaj tista je domačija,
ki me mati v njej je rodila,
srce podarila mi je,
od otroštva peti učila?
Srečen bil sem tu doma,
gledal sonce, ki vzhaja, zahaja.
Rad bi čutil spet njen objem,
a ni je več, daleč je stran.
Vračam se v domači kraj,
gledam zdaj to mizo staro,
ki včasih je za njo
družina naša sedela.
Vse odnesel je čas,
ostala je prazna hiša,
ostali spomini so le
na mamo, domačijo.