Nekoč, ko bom odšel, bi rad, da bi bila pomlad,
da meni za slovo cvetelo bi nešteto trat.
Takrat, ko pride čas, morda čez mnogo dolgih let,
bi rad, da v soncu se smehljal bi svet.
Naj takrat vsi vedo, da živel sem za lepe dni,
da sem bil muzikant, rad igral sem za vse ljudi.
Do tedaj pa bi rad si še mnogo cvetov nabral,
da mi tisto pomlad ne bo niti dneva žal.
Nekoč, ko bom odšel, naj češnja kot nevesta bo
in z vetrom plešejo naj mehke trave za vasjo.
Takrat, ko pride čas, naj čisto jasno bo nebo,
naj vse brsti, čeprav me tu ne bo.