Prevečkrat živiva, kot greh bi bežal,
zdaj času pustiva, da stopi z višav,
so dnevi vsi isti, ne morem naprej,
ne iščem koristi, v oči me poglej.
Srce je že kamen in hladno kot led,
usahnil je plamen, ostala je sled,
tišina me molze, ubija mi moč,
obriši mi solze, odkleni obroč.
Pokaži mi, da me imaš še rad
na svoj način, najraje zdaj.
Pokaži mi, kot si mi znal takrat
in prosim, ne sprašuj, zakaj.
Pokaži mi, da me imaš še rad,
kot si le ti edini znal.
Pokaži mi, nocoj je mesec mlad,
bi tvoj dotik prišel mi prav.