Še včeraj srečna sva bila,
kot pravljična golobčka dva.
Brez vseh skrbi,
sva skup posedala.
A danes pa si žalostna,
globoka v duši ranjena.
A rad bi rekel ti:
“Za vse oprosti mi.”
Zame vedno boš lepa,
kot v prvih dneh,
zame si kot nevesa
zvečer v očeh.
Zame vedno boš lepa,
tudi čez mnogo let,
zame si svetla zvezda,
širni moj svet.
Še včeraj najin mali dom
obdan je bil z ljubeznijo,
na vrtu tisoč rož
cvetelo je lepo.
A danes žalostna sediš,
na klopci mi skrivaj ihtiš.
A rad bi rekel ti:
“Za vse oprosti mi.”