Na plaži sto ljudi,
med njimi jaz in ti,
kristalno modro je nebo.
V objem valov zaplavam z drugimi,
a me zanimaš ti samo.
Občutim tvoj pogled
in spomnim se besed,
kako sladko govoril si,
ko za trenutek sama sva bila
v objemu tam pod oljkami.
Plujva tja, kjer poljublja sinje morje jasno nebo,
naj z obale se vidi drobna pika samo.
Jadrajva, pozibaval veter staro barčico bo,
naj valovi te z mano nosijo v neznano.
Moj svet porušil si,
ne veš, kako boli!
Prišla je ona za teboj.
Besede sladke so pozabljene,
pogled umakneš mi takoj.
In barka najina
je zdaj osamljena,
a ti na plaži si zaspal.
Mogoče sanjaš sanje najine,
si lažno upanje mi dal.