Kot da je vse moje, naglas se smejim,
s poskočnim korakom po cesti hitim.
Pocukrano glasbo poslušam zvečer,
v prsih me stiska prijeten nemir.
Previdno narišem si iskro v oči
za njega, ki lep je in sanjsko diši.
Ko srečam ga, se mi šibijo noge
in komaj še skrivam zadeto srce.
Ko sem zaljubljena, vse lepše se zdi,
cel svet je rožnat in na glavi stoji.
Gradove zlate v oblakih gradim,
ko sem zaljubljena, od sreče žarim.
V lica rdeča sem, skoraj ne jem
in pred ogledalom stojim dan za dnem.
S prijatelji komaj še spregovorim,
zvečer uročena v zvezde strmim.
V postelji svoji pustim prostor zanj,
sanjarim, da z njim se prebujam vsak dan.
Vsak cvet vprašam: »Me ljubi al’ ne?
Bom sploh kdaj postala njegovo dekle?«