Že sonce utaplja se v morju,
so prve zvezde na obzorju,
ko čuti se, da ne, ne, ne,
to ne bo navadna noč.
Dekleta pijemo počasi,
ko hodiš mimo po terasi,
vrti se mi, bliže si,
padam v pogled tvoj vroč.
Daj, šepetaj mi tiho,
kaj je v zraku skrito.
Le kaj si zmešal mi v vino,
da ob tebi ves večer gorim?
Zašepetaj mi tiho,
kako lepo se zdi to,
morda prehitro popustim,
a le tebe, tebe si želim.
Že jutro dela se pred nama
in dobro veš, da nočem sama
ob kavi posedat’ in čakat’,
da se spet znoči.
Pa vendar me v slovo poljubljaš,
da prideš spet zvečer, obljubljaš,
jaz pa tavam že, spominjam se
nore najine noči.