Od nekdaj dobro vino nam ugaja
vinogradov pa v naših krajih ni,
zato odpeljemo se na Dolenjsko,
da pogasimo žejo in skrbi.
Pred zidan’co nas vabi stara brajda
pod njo pa miza mogočna hrastova
se slišijo samo pobožne želje
ah, da do torka bi bili doma.
Ata Joško nalije nam po moško
v kozarcih sveti se žlahtno vinčece.
Ga hitro spijemo in ponovimo,
da ata joško bi ne premislil se.
Smo muzikantje žejne sorte fantje
ob vinu glasbi lepo nam mine čas,
a ne zamerite razvadi naši,
sta vino pesem zdravilo za vse nas.