Pod visoko Šmarno goro
smo gasilci pirnški.
Če kjerkoli zagori
al’ pa se preveč kadi,
vsak od nas zavzeto na pomoč hiti.
Pirnčani, poslušajte,
varte ogenj, varte luč,
da življenje mirno bo,
saj gasilci pravi smo,
pridemo vam na pomoč.
Če vročina ne poneha,
če telo več ne zdrži,
v napad gremo zdaj vsi,
da nobeden ne trpi,
se pri Mihovcu arcnije vse dobi.
Mi gasimo vse po vrsti,
naj bo žeja al’ pa dim,
ko po grlu zažari,
če gasil’c ta pravi si,
vsak se ogenj pogasi.
Vodo zapri, pipo brž odpri,
tisto, ki grla nam ohladi.
Saj vročina je prehuda,
žeje ni več za zdržat’.
Lahk’ usodna je zamuda,
gremo jo pregnat’.