Vedno hodil jaz sem rad
na deželo vasovat,
kjer še dečve take so,
ki fante kmečke ljubijo.
Ko vzcvetela je pomlad,
sem prihajal mnogokrat,
tja na sončne lege tri,
kjer opojno vse dehti.
Tamkaj tisto sem spoznal,
ki sem dolgo jo iskal,
sredi kmečke te vasi
mlado še dekle živi.
In čeprav ni spoštovan,
ona ljubi kmečki stan
in pa mene rada ima,
ki na kmetiji sem doma.
Pridne njene so roke,
zlato njeno je srce,
tiha je in delovna,
vedno se smejati zna.
Kmalu jo pripeljal bom
v svoj prijazni kmečki dom,
skupaj bova tu doma,
skupaj srečo uživala.