Vsak po svoje se igra,
v gozdu črni kos skaklja,
žvižga si za kratek čas,
čuje se prek polja glas.
Škorc pa poje zraven bas,
ker ima bolj nizek glas,
slavček jo povzdigne čez,
prijetno je poslušat res.
Fant dekleta vab’ seboj:
»Draga, pojdi v gozd z menoj,
slišala boš petja glas,
da ti bode krajši čas.«
Prelepa je narava ta,
ko v sončnem jutru se smehlja,
nam draga in zeleni gaj,
pomlad prinesla nam je raj.