Na Krki čolnič ziblje se,
v njem pa mlad fant sedi,
na veslo on opira se,
zdaj k ljubici hiti.
Na oni strani Krke
‘ma ljuba mali dom,
on ve, da ljubi ga dekle
in to mu pomeni prav vse.
Prišel k dekletu je vesel,
pod oknom je zapel,
mu deklica odprla je,
v objemu zdaj sta že.
In tudi beli nageljčki
prsa mu krase,
saj ona mu pripela je
te nageljne bele v spomin.
Le šumi, Krka ti, nocoj,
naj sreča spremlja ga,
si pel bo lepe pesmice
skoz’ mesečne noči.
Le neka ljuba deklica
samo ga skrbi,
da ne bi zapustila ga,
sedaj ko v ljubezni gori.