Ko sonce skrije se
in hrepeni srce,
osamljen mislim
na domači kraj.
Ko luna zažari
in dlan mi posrebri,
moj žulj je kot cekin.
Šel sem prek’ poljan
sam do mesta nasmejan,
se vrnil bom na pomlad,
ko v vasi lipa zacveti.
Minila leta so
in fant je mož postal,
le lipa ne cveti.
Dolgo nisem vedel, kako to boli,
če v neznanem mestu prijateljev ni.
Zdaj je vse drugače, objel spet bom dragi dom,
znova naj lipa cveti.