Ostala sama sva na bregu jezera,
poslednji žarek spet se med vrbami lovi,
na strune vetra piš otožen spev igra,
v zalivu onkraj hiš že gladina mirno spi.
Nasloni na rame predrago se dekle,
naj sapa boža ti tvoj ljubeči ves obraz,
izpolnijo želje nocoj naj tvoje se,
beseda tvoja mi je najdražji tvoj ukaz.
Le zaveslaj (zaveslaj), le zaveslaj (nalahno),
le zaveslaj (s čolnom me) popelji v tih večer.
Le zaveslaj (tvoja vsa), le zaveslaj (vedno bo)
mi šepeta (šepeta) srca izvir.
Na nebu zvezde se skrivaj prižigajo,
nobena ne gori, kot žarijo ti oči,
ko božaš nalahno z ljubečo me roko,
v očeh ljubezen ti kot skrivnostni ogenj tli.