V tih večer vesela pesem plava,
kdo, le kdo tako lepo igra?
Za vasjo, kjer tiha je dobrava,
stari vaški godec je doma.
V tihem mraku sede, tja pred svojo kajžico,
s harmoniko v naročju zaigra si pesmico
o mladosti in ljubezni, ko je hodil križem svet,
potem o dneh starosti, ko prišel domov je spet.
Spomin budi na svoja mlada leta,
ko na vasi srečen je igral.
Zdaj odšli so fantje in dekleta,
on pa za vasjo je sam ostal.
V mrak poletni nosi tihi veter nežni glas,
kot da pesem prosi, le ostani tu pri nas,
tako te bom pogrešal, vaški godec za vasjo,
ko boš nekoč utihnil in te pesmi več ne bo.
Zdaj nič več se pesmica ne sliši,
za vasjo nihče več ne igra.
V zapuščeni tam samotni hiši
je utihnila harmonika.