Iz take smo moke mi, da vince nam diši,
vedno se najdemo gori v zidan’ci,
pojemo, plešemo, zraven popijemo
liter ta boljšega, ki ga trta da.
Ja, trtica res ga da, če je obdelana,
moraš jo božati in nagovarjati.
Vas od nikoder ni, ko gremo rezati,
trte vam niso mar, hud je gospodar.
Hej, stric, nikar se ne jezite,
le brž ga litrček nalijte,
potem pa zavrtite z našo Micko se,
saj vemo, tudi vam mladost pod kožo gre.
Na pomlad pa se oglasimo,
okoli trt vse postorimo,
obljubimo vam, za pr mej, da bo tako,
zato nazdravimo.
Eh, sem čakal vas vso pomlad, moram sem sam garat’,
trtico božati, jo nagovarjati,
sode očediti, trgati, prešati,
zdaj, ko so polni vsi, ste pa spet prišli.