Tih je večer, v brezdaljni vsemir
tonejo žametni sni,
davni spomini iz mladih dni.
Dan se temni, zarja že bdi
in za Triglavom lahno
sonce tone v temo.
Triglav, ponosni kralj gora,
si z vencem obdan prosojnih megla,
saj tebe le ljubim, tvoje vrhe,
le tja si želi srce.
Bil sem še mlad, s tabo takrat
rad sem zahajal v gore,
vse sva triglavske prešla steze.
Bilo je to, pa je prešlo,
temni triglavski le gozd
najino čuva skrivnost.