Tiho hiša najina stoji,
nekoč pa v njej je bil še vrisk otrok,
ostala sama sva žalostnih oči
in gledala, ko so odhajali.
A danes je naš mali dom
spet veselja, smeha poln.
To je tisti srečni svet,
tja pridemo srce si gret.
Danes očku, mamici
spet sije radost iz oči,
sreča vama naj prekrije vse skrbi.
Spet je tiho v hiši najini,
zaprta okna so ostala mi,
že za gorami večerna zarja rdi,
a misel pa za soncem odhiti.