Čez morja in gore po svodu neba
kot da smo odšli proti koncu sveta,
pozdravila nas je dežela,
lepa, prijazna, vesela.
Za sabo pustili smo našo pomlad,
pri njih pa je grozdje bilo že za brat.
Rojakom, ki nekdaj odšli so,
smo roko prišli podat.
Prostrane skrivnostne avstralske ravni
in črede ovac kakor prti na njih,
blišč velemest in puščave,
reke zelene, goščave.
Pa tople besede vseh naših ljudi,
ki so za kruhom v Avstralijo šli,
to smo v spominih odnesli
za vse prihodnje dni.
Skriti v srcu spomini še zdaj
so na dan, ko odšli smo nazaj,
od rojakov odnesli želje,
kamor želi srce.