Sem fantič mlad na vasi
zavriskal tja v goro,
prisluhnil, če oglasi
odmev se mi glasno.
Še preden sonce sine,
grem travnike kosit
in vrnem se s planine,
ko dneva ugasne svit.
Me ljubica čuje, si misli tako,
le pojdi, moj fantič, kosit na goro,
saj vem, da boš prišel, ko sonce gre spat,
pod okence moje pod noč vasovat.
Sem fantič na planini
kosil ves dolgi dan,
dokler ni zvon v dolini
oglasil se čez plan.
Ko zarjo je večerno
ugasil sonca soj,
zavriskal sem prešerno
v dolino pod seboj.
Me ljubica čuje, si misli tako,
oj, fantič, saj veš, da te čakam težko,
zato pa le pridi, ko sonce gre spat,
pod okence moje pod noč vasovat.