V prijetni družbi smo zbrani spet,
v planinski koči sred’ gora.
Nad tisoč metri prav nič ni greh,
zato v planinah smo doma.
Planinka brhka se mi smehlja,
z očmi povabi me na ples.
Kot veter s hribov plesati zna,
kot bistra voda vmes čeblja.
Nam godec za ples veselo igra,
dekle nagajivo se smehlja.
Nalahno v objem pritisnem dekle,
v planinah večer najlepši je.
Ob toplem čaju z njo pokramljam,
prijetno v koči les diši.
Skrivaj na lepem poljub ji dam,
vabljivo se mi posmeji.