Nocoj je mladi mesec, se mi dekle moži,
nocoj pa lučka sveti v njeni kamrici,
nocoj je mladi mesec, se mi dekle moži,
izbrala si je ženina, ki d’narja ima za tri.
Jaz pa vem za vse noči, ko sem tamkaj vasoval,
jaz pa vem, kje ona spi, vem, kje glavico drži,
ko sva ugasnila luč, v vratih obrnila ključ,
se naslonila je name in govorila je:
»Le ti boš moj, boš moj vse dni, drumla dija drom,
kaj drugih mi je mar ljudi, drumla dija drom,
meni za bogastvo ni, drumla dija drom,
le da mi srce gori, drumla dija drom.«