Zeleni griči in doline
v okviru žametnih gozdov,
mi vedno vračajo spomine
in znova vabijo domov.
Ta lepi košček domovine,
le tja se vedno vračal bom,
v vznožje pravljične pečine,
kjer poje mirnopeški zvon.
Bim bam bom, bim bam bom,
poje mirnopeški zvon,
bim bam bom, bim bam bom,
tja vedno se vračal bom.
So tu mi tekla mlada leta,
ko hodil s fanti sem na vas,
vabila lepa so dekleta,
bila so vseh deklet okras.
Zdaj vračam se po stari poti
tja gori med vinograde,
veselja tam nihče ne moti
in znova srečno je srce.