Vasica počiva, vse mirno spi,
je ura že polnoči,
le čriček med brajdo se oglasi,
polnočni pozdrav žgoli.
Zahajam med brajde noč za nočjo,
veselje v očeh žari,
poprosil bom lun’co svetlo nocoj,
naj sveti na hribček moj.
Na hribčku, kjer vinsko trto sadim,
mi grozdje sladko zori,
od svojih le rok prav dobro živim
in čakam jesenskih dni.
Zahajam med brajde sredi noči
in vetrič me tam hladi,
poprosil bom zvezde svetle nocoj,
naj čuvajo hribček moj.
Se grozdek rumen veselo smeji,
ga brajda težko drži
in kapljica sladka v soncu zori,
ogrela bo zimske dni.
Zahajam med brajde, grozdje sladko
tja gori pred zidan’co,
poprosil bom zlato sonce nocoj,
naj greje še hribček moj.