Ljubezen, to je greh, so mam’ca rekli mi,
ko videli so tvoje zapeljive oči,
midva pa sva se jim smejala prav sladko,
češ, kaj pa mam’ca o stvari tej vedo.
Bila sem srečna res, ti bil si zame vse,
je vriskalo srce, ko si objemal me,
ljubezen najina ni dolgo trajala,
zapeljal drugo si z modrimi očmi.
Na oknu zdaj slonim in v zvezdice strmim,
le one naj vedo, kako mi je hudo,
jokati se ni greh, mi mam’ca pravijo,
za jokom pride smeh, pristavijo.