Pada, pada beli sneg
na poti, polje.
Pada, pada beli sneg,
ni več do nje steze.
Mati zame se boji
in vedno me svari,
da ne našel bi poti
tam sred’ noči.
Pa čeprav ga pade metra dva,
ne bom ostal doma,
naj me mati kara dan na dan,
naj le godrnja!
Prav nihče prepričal me ne bo,
me vleče k njej močno,
naj ga pade meter ali dva,
bom prišel do tja!
Očka zmeraj me svari:
Ti bo še enkrat žal!
Mi vedno govori:
Prepozno boš spoznal!