Tri ur’ce hoda je predaleč za me,
bom čevlje raztrgal, obrusil pete.
Ej, deklica draga, predaleč si ti,
nevarnost med potjo mi preži!
Skoz’ tri me vasice popelje peš pot,
na okencih zala dekleta povsod.
Ej, deklica draga, skušnjava prete,
kdo ve, če vzdržalo bo srce!
Naj mižim skoz’ vasi,
ko me k tebi pot pelja
in ne da huda kri,
če me bega z okenca?
Njen pogled, moj pogled,
v glavi se mi zavrti,
vse je dlje tja do tvoje vasi.
Jutri spet grem na pot
skoz skušnjavo trikratno.
Če pod noč me ne bo,
šel sem v bližnjo kamrico.
Se nikdar ne huduj,
če odtlej ne bom več tvoj,
kaj se ve, našel bom domek svoj?