Rekla si tiho, kar sramežljivo,
da moraš mi nekaj povedati.
Se nasmejala mi nagajivo:
»Prav kmalu boš, ljubček moj, očka ti.«
Najprej srce je malo obstalo,
dokler ni dojelo, kaj praviš mi.
Potlej je v sreči kar zavihralo,
sem solze veselja obrisal si.
Še lepša si, ker mamica boš postala,
žare oči kot zvezdnato vso nebo.
Še lepša si, življenje boš novo dala
in troje src v ljubezni bo združeno.
Tečejo dnevi čisto počasi,
prav rad na trebušček položim dlan.
Rad bi, da v zibki jok se oglasi,
nestrpno že čakava na tisti dan.