Ko smeješ se mi, ko ti je lepo, ljubezen in srečo seštevaj.
Ko se razjeziš in gledaš grdo, vso jezo razdeli na pol.
Če žalostna si, boli te srce, do sreče minute odštevaj.
Ne štej mi v slabo, če pozno je že zvečer, ko zavijem domov.
Dekle, veš z mano je vse kot matematika,
računam, da bo šlo gladko kot poštevanka.
Dekle, veš, da je ljubezen matematika,
saj midva minus takoj v plus obrneva.
Nikar ne sprašuj, če res sem le tvoj, če je v enačbi neznanka,
saj ti dobro veš, da sem le s teboj, da sreča se le še množi.
Kaj kmalu bo tu neskončna pomlad in ljubil te bom brez prestanka,
seštevek vseh let bo dal rezultat, ko “jaz” bo enako kot “ti”.