Vsak dan berem cajtunge,
kaj le novega piše,
skoraj vse strani
so o politiki.
Televizor je fuč,
radia sploh ne plačujem,
dneve z mano si
le star mačkon deli.
Pijem črno brozgo, kava se ji reče,
cajtunge prebiram ob plamenu sveče,
štroma nisem plačal, pa so vzeli ga,
zaspal bom kakor medved do petnajstega.
Ne smem na črno delati,
takšni so zdaj cajti,
prišparat nimam kaj,
je revščina pri bajti.
Pijem črno brozgo, kava se ji reče,
cajtunge prebiram ob plamenu sveče,
štroma nisem plačal, pa so vzeli ga,
zaspal bom kakor medved do petnajstega.
Le rože uvele na oknih so še,
vse bolj, ko jih gledam, mi joče srce,
tudi jaz sem nekoč bil ugleden možak,
drug čas je prišel, sem zdaj siromak!