Nevihta bila je, ko v vasi
zagledal sem mlado dekle,
nje kodri kot žitni so klasi,
veselo oči ji žare.
Ob kamenje sem se spotikal,
ko gledal od daleč sem njo,
nato se še v jarek zalikal,
poljubil sem zemljico.
Kar naj nebo se oblači,
ko ljubiš, v duši ti žari,
saj v mojem srcu je svetlo,
če za trenutek vidim njo.
Sanjalo se mi je ponoči,
da v temi pristopil sem k njej,
tam padli poljubi so vroči,
obljubljal ljubezen brez mej.
Prehitro se noč je končala,
deževno me jutro zbudi,
ljubezen, ki noč jo je dala,
kot kaplja po šipi spolzi.