Bi dlani mehko polzele
tja na boke, če bi smele,
ustnice poljube risale.
Prsti bi raziskovali
in te malo požgečkali,
tega pa, dekle, otepaš se.
Ti nekoč bi se predala
in ljubezen mi priznala,
a pri tebi to počasi gre.
Enkrat za si, drugič proti,
zdaj me to že malo moti,
daj, dekle, odloči enkrat se.
Ur’co al’ dve čakal bom še, dekle,
potem odšel, drugi dal svoje bom srce.
Ur’co al’ dve, čas odšteva se že,
s postaje vlak moj odpeljal ti je.