Kot že toliko poletij na pomolu sam stojim,
se spominjam časov, ko si tu bila.
V mislih vidim še, ko veter te je božal po laseh
in objeta stala v mesečini sva.
Sama hodim po obali, kjer hodila sva nekoč,
moj pogled te išče v množici ljudi.
Moje želje z vetrom plavajo in si želijo te,
da me kot tedaj zdaj spet poljubil bi.
Morje nama šepeta besede nežne,
upa, da vse do srca jih slišiva.
Veter se z valovi igra in poje pesem,
da zaljubljena midva zapleševa.
Večno bova skupaj sanjala oba
melodijo vetra in valov morja.
Tu ostala bo ljubezen najina,
kjer se midva prvič poljubila sva.
Ko zagledal sem v svitu znan odsev v tvojih očeh,
simfonijo morje zaigralo je.
Z morskim valom je presekal moje misli tvoj pogled,
sonce mi je posijalo na srce.