Ni vedno lahko si v srcu priznati
napake mladosti kot tisti večer.
Ko stal je pred vrati z rožo in vinom,
v meni budil je le strast in nemir.
Bila sem premlada in nisem mu rekla:
»Počakaj no malo, prezgodaj je še.«
V očeh pa sem brala vse tiste poglede,
ki čuti na sebi jih mlado dekle.
Izgubljena čast in sanje
v tisti noči kdaj skeli,
ko bridkost mi gre v spoznanje,
temen žar preteklosti.
Izgubljena čast in sanje,
čas ne vrne mi nazaj,
kar nekoč bi možu dala,
izgubila sem tedaj.
Le jutro prinaša mi sled bolečine,
v stare spomine se znova zaprem.
Minila mladost bo in mnoge še zime,
ti nisi bil pravi, žal danes to vem.