V naši stari kmečki hiši še mogočna peč stoji,
mama v njej še kruha nam peče, še spomine nam budi.
Kadar zberemo ob njej se, stare pesmi zadone,
pesmi, ki rode se v srcih in ti božajo srce.
Želje so se izpolnile, zdaj svoboden je naš dom,
le med brati ni še sloge, jo sploh kdaj dočakal bom?
Tam ob peči pa kraljuje, čista kakor gorski vir,
pesem, ki ljudem oznanja, jim prinaša v srca mir!
Bolečina v njih se skriva, v njih so upanja, želje,
smeh je v njih in vrisk pradedov, v njih so njihove solze.
Taka je slovenska pesem kot usoda naroda,
ki stoletja hrepenel je, da svoboden dom ima.