Pred mnogimi leti v kraj Gradec
prijezdil je cenjen gospod,
utrujen pred krčmo razjaše
in konja priveže za plot.
Soj zvezdic gospodu pokaže
v gostilno uhojeno pot,
kjer dušo si z vinčkom priveže,
s klobaso podpre kot gospod.
Konj privezan sam pri plotu
polhov družbico dobi,
uzdo, sedlo in še torbo
so požrli in odšli.
Častiti gospod okrog poldne
iz krčme se je primajal,
ko videl je konja brez sedla,
bi skoraj fršlog ga užgal.
»O, mejduš, poglejte, ni sedla!
Kako zdaj iz Gradca naprej?
Ker družba je polhov ga snedla,
naj Polhov bo Gradec odslej!«
Polhov Gradec je le eden,
star je več kot šeststo let.
Polhov Gradec, lep, napreden,
v znamenitosti je vpet.