Poslušal sem napeve nežne,
ko čisto majhen bil sem še,
spoznal, da v pesmih je drhtelo
slovenske matere srce!
O domovini mi je pela,
ki da le eno vsak ima
in o ljubezni nesebični,
ki tam med brati dom ima.
In v pesmih rože so cvetele,
se slišal vrisk je vrh planin,
skrivnostno reke so šumele
in zemljo je oral trpin.
O hrepenenju mi je pela,
ki v vsakem srcu dom ima
in o ljubezni večno mladi,
ki je najlepši vzdih srca!
Dolgo že, mami, ni te med nami,
a tvoje pesmi še v srcu žive,
večno so lepe, večno so mlade,
tam dom imajo do zadnjega dne!