Tih je večer, lunice sij
mehko razliva se čez pot, veter šumi.
Rad bi zajel ga v dlan, naj ne hiti drugam,
z njim bi vso noč sanje iskal za vse ljudi.
Tih je večer, tiho budi,
zvezde srebrne in nebo v soju žari.
Rad bi zajel ga v dlan, naj ne zbledi še v dan,
da bi vso noč sanje iskal za vse ljudi.
Rad bi zapel za ljudi, ki iščejo stisk dlani,
ko je pomlad in prek livad jutranji veter se budi.
Rad bi zapel za ljudi, ki iščejo luč v temi,
saj je dovolj še svetlih zvezd v sanjah noči.