Življenje zazdi se mi prazno
in čas skozi prste beži.
Mineva vsak dan kakor mnogi,
srce si ljubezni želi.
Prepozno je za prve sanje,
daleč je moja pomlad.
Živela bom vendar še zanje,
ljubila te kot prvikrat.
Vem, da si obljubil se drugi,
da tvoje je mesto doma
in ko ti srce je nezvesto,
izgovore zanjo ima.
Nočem, da kdaj bi slutila
vse najine skrite poti,
življenje imamo le zase,
kar se ne ve, ne boli.
Živela bom le za trenutke,
ki kradla jih bova oba,
zajela v njih vse občutke,
kot da bi tvoja bila.
Živela bom le za trenutke,
v objemih pa bala se dne,
ko se končala bo zgodba,
kjer pamet premaga srce.