Na domači zemlji si postavim dom,
v cvetju in zelenju tamkaj pod goro.
Kjer prepeva ptica spev pomladnih sanj,
kjer se pšenica zlati sred’ poljan.
Na domači zemlji najdem si ženo,
zbere si prijazno brhko deklico.
Vse življenje svoje jo imel bom rad,
sreča v ljubezni je več kot zaklad.
Vrni se, vrni se domov mi nekoč,
kliče domači zvon izliv tiho ječi že dolgo dni,
čakam te, čakam te doma dan in noč,
pesem odmeva prek planin kot nek znan lep spomin.
Na domači zemlji večno bom ostal,
več v tujino grenko se ne boš podal.
Brez skrbi zatisnil bom nekoč oči,
v grudi domači najslajše se spi.