Za našo mamo nocoj igramo,
se z vižo novo ji pobahamo.
Še za očeta naj bo zapeta
pesem, ki jo rad ima.
Za družbo zbrano, prav razigrano,
zveni zdravica na moč ubrano.
Naj povezuje, razveseljuje
vse, ki dobri so ljudje.
Lepa je mladost, tako iskriva je na podeželju,
včasih še norost pridruži naši zabavi, veselju.
Lepa je mladost, naj čas ustavi se v njenem zenitu,
čašo nalij, z nami užij njene dneve, noči.
To je mladost!
Lepa!
To je mladost!
Lepa je mladost, naj čas ustavi se v njenem zenitu,
čašo nalij, z nami užij njene dneve, noči.
Ko lunca bleda z neba pogleda,
pokličemo še oba soseda,
saj njuni fantje so muzikantje,
z njimi bolj še bo lepo.