Mnogo je pri nas ljudi, ki radi hodijo v gore,
v lepotah, ki jih nima svet, pustili svoje so srce.
V zavetju skalnatih gora, pa v skritih gamsovih poteh,
se čuje klic viharnika do vrha strmega.
Gora pa ljubezen vrne in nazaj te ne spusti,
mladega moža si vzame, v naročju zadrži.
Sonce tone za gorami, sence se predramijo,
mladega moža za vedno v večni sen zazibljejo.
Prijatelji vsi oneme, v očeh se solze zbirajo,
prosijo ves čas gore, naj nazaj ga vrnejo.
Zaman domači čakajo, odgovora pa ne dobe,
kakšna je ljubezen to, vsi ne razumejo.