Le kam gre ljubezen?
Srce te boli (boli).
Spomin le ostane,
spomin na lepe dni.
Sem lepega dne se po gozdu sprehajal,
sonček lepo je sijal.
Šopek cvetlic bi utrgal na jasi
in tebi, draga, jih dal.
Ko sem se sprehajal ob bistrem potoku,
ki se po gozdu je vil,
sem spomnil se časa, te lepe pomladi,
ko s tabo sem srečen še bil.
Le kam gre ljubezen,
ko strast se ohladi?
Kam človek izgine,
ko ne križajo več se poti?
“Zakaj?”, se sprašuješ,
srce te boli (boli).
Spomin le ostane,
spomin na lepe dni.
Zdaj hodim po gozdu in sanjam, da tu si,
da nikdar ti nisi odšla.
Daješ mi roko, nasmeh mi narišeš
in rečeš, da moja si vsa.
To so le sanje, resnica je grenka,
žalosten zame je svet.
Morda pa nekoč se mi zvezda utrne
in sreča se vrne mi spet.