V prelepem majskem dnevu
na vrt si moj prišel,
igral mi na kitaro,
mi o ljubezni pel.
Pomlad je nežno segla,
do mojega srca,
ljubezen v njem zbudila,
tako kot ona zna.
In vso pomlad prepeval
na mojem vrtu si,
sedaj pa kar na enkrat
več pesmi tvoje ni.
Na drugem vrtu poješ,
kitara tam zveni,
a name se ne spomniš,
ne lepih majskih dni.
Odšla pomlad je sončna
in z njo si ti odšel,
le pesmi tvoje v srcu
zveni mi še odmev.
Odšla pomlad je sončna,
vrnila spet se bo,
le zame pa enake
nikoli več ne bo.