Pojdiva objeta prek polja,
kjer pod nebom slavček žgoli,
kjer se klasje z vetričem igra,
kjer o večnosti vse govori.
Kakor sedaj bo cvetel še maj,
kakor sedaj bo dehtel ves gaj,
vse kot sedaj bo še lepo,
naju pa več ne bo.
Kakor sedaj bo zlat klas zorel,
kakor sedaj bo lep dan žarel,
vse kot sedaj bo še lepo,
naju pa več ne bo.
A ljubezen nikdar ne umre,
druga dva sem bosta prišla.
Večna kot narava tale je,
bosta se ljubila kot midva.