Tam daleč za gorami
nekje živi dekle,
nisem jo še srečal,
a vem, da čaka me.
Ko pade mrak na zemljo
in zvezde se prižgo,
na oknu se naslonim,
v daljavo zre oko.
Z gora zapiha vetrič,
ujame v krošnje vse,
v prešerni svet prinaša
glas lepe deklice.
Nekoč čez goro pojdem,
poiščem si dekle,
da dom ne bo več prazen,
da sreča vrne se.