Ne morem več brez tebe, ko te ni je prazen dan
in vsak nasmeh, ki ni namenjen tebi je zaman.
Če ne držim za roke te v prste zebe me
in postelja brez tebe hladna, prevelika je.
Le s tabo je pomlad dišeča, pisana jesen
in le takrat, ko gledam tebe je pogled ognjen.
Če z mano si je svet drugačen, vse je bolj lepo,
še kadar megla je in dež je vse romantično.
Tvoj sem, ujela si me v svoje pasti,
drugih ne gledam več, ker z mano si ti.
Tvoj sem, če treba je pred vsemi priznam,
da jaz brez tebe več ne znam.
Tvoj sem, ujela si me v svoje pasti,
drugih ne gledam več, ker z mano si ti.
Tvoj sem, če treba je pred vsemi priznam,
da jaz brez tebe več ne znam,
da le še tebe rad imam.