Govoriš mi, da sem ista kakor moja mati,
z valjarjem da čakam nate vse noči za vrati.
Spomni se, preljubi možek, časov pred poroko,
ko si na kolenih prosil me za mojo roko,
ker si slišal govorice, da te več ne maram
in da včasih te prevaram.
Vsi so moški iste sorte hočejo, le eno,
da s poroko pridobijo pridno zvesto ženo.
Od politike do športa si gasijo žejo,
nas med lonce in otroke v kuhinje zaprejo.
Po gostilnah vse do jutra praznijo le flaše,
Bog jim žegnaj, če jim paše.
Enkrat samo živimo, vsi se imejmo radi,
srček naj bije, sonček naj sije,
pa bomo večno mladi.
Srček naj bije, sonček naj sije,
pa bomo večno mladi.
Nismo še za staro šaro, saj smo še mladostne,
naj možje kar sanjajo, da smo še krepostne.
Malo s pudrom skrijemo naše prve gube
in že spet dobivamo pravljične obljube.
Naši naj kar vse noči praznijo le flaše,
Bog jim žegnaj, če jim paše.