Zlate lase skrbno češe,
kot bila bi miss sveta.
Vedno rada polke pleše
in smeji se iz srca.
Njen pogled je kakor roža,
nežen, topel in igriv,
prav tako kot njena koža,
ki je kot žarek mil.
Moja deklica je zlatolaska, vedno rada se igra.
Pogum pa mora zbrati, kdor ji laska, saj ona se kar tako ne da.
Moja deklica je zlatolaska, sonce v njenih je laseh,
barva morja in iskra zvezde v njenih sta očeh.
Drugih punc več sploh ne gledam,
zdaj ko miss imam doma.
Nič več sam zdaj ne posedam,
ker ljubezen je za dva.
Ni zlata, ki več je vredno
kot ljubezen naju dveh.
“Bila sem tvoja in bom vedno!”
mi šepeta v nočeh.