Vzemi me kdaj iz podobe spomina,
nesi me v čas, kjer zapisana sva.
Pelji me v kraj, kjer poljube iskala
sva sredi trave tam znotraj ograj.
Srečna sem ti, z mano srečen si,
ustavim čas, da trenutek ne uide mimo jas.
Daleč sva, daleč od vseh ljudi,
naj nihče me ne zbudi.
Priden si, jutro odejo odgrne,
vame zaljubi še enkrat se ti.
Potlej se zvezda lahko tudi utrne
z mano pod soncem, kjer hodil boš ti.
Sanje so ustvarjene za to,
da spustiš vanje tistega, ki si želiš.
Ukradel jih nikdar ti ne bo kdo,
to zato, ker sanje so.